Opažam, da veliko ljudi bega, kako v poslovnih okoljih sploh poskrbeti za ustrezno upravljanje s podatki. Kje se začne poslovna analitika? Začnite pri osnovah. Le z zdravimi temelji boste lahko zgradili visoko hišo in želi poslovne uspehe.
Podatki, masovni podatki, pretočni podatki … v poslovnih okoljih je podatkov, oprostite izrazu, najverjetneje še več »kot listja in trave«. Kako skrbeti zanje? Jih shraniti? Vsekakor. A sama hramba podatkov in omogočanje dostopa različnim aplikacijam in sistemom še ne pomeni, da smo področje dela s podatki ustrezno uredili in da naša poslovna analitika polno funkcionira. Niti najmanj.
Začeti je treba pri osnovah. Podjetje mora izdelati lasten podatkovni slovar (ang. data dictionary), v katerem jasno opiše, kaj zanj posamezen podatek je. Tako, kot imamo ljudje rojstni list, morajo tudi podatki – zaradi svoje sledljivosti – imeti svoj »dokument« izvora (ang. data lineage). Oboje tvori celoto, oba postopka sta nepogrešljiva gradnika rešitev za upravljanje podatkov. Brez njiju ni poročil, grafov, ne deluje samopostrežna analitika, čudežev podatkovni znanstveniki pač ne morejo narediti.
Poslovna analitika ima svoj zemljevid
Bržkone se v sodobnem poslovnem okolju s podatki ukvarja več deset (ali sto) ljudi. Torej se dela in tolmačenja podatkov ne moremo iti ročno, temveč avtomatizirano. Centralno skladišče pozna le eno različico resnice – podatki so servirani aplikacijam v isti obliki in z istim pomenom.
Vse našteto je torej osnova, s katero ob klicu stranke ali GDPR inšpektorja in vprašanju »Kje vse se v vašem sistemu nahaja Jure?« ne boste zardeli in izgubili več delovnih ur ali dni.
Podatkovni slovar in informacija o izvoru ter sledljivosti podatka sta sodobna analogija zemljevida. Z zemljevidom se lahko bolj ali manj brezskrbno podate na pot, brez njega pa boste bodisi tavali v neznanem ali mrzlično iskali napotke ob poti. Če boste pot sploh našli … Poskrbite torej za ustrezen lasten podatkovni zemljevid.
Naredite korak naprej
Uredba GDPR, zaradi katere si grizejo nohte v marsikaterem podjetju, ni »bav bav«. Pravno gledano ni bistveno bolj stroga od aktualnega Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1), tehnično pa želi na področje ravnanja s podatki uvesti nekakšne standarde osebne higiene za podatke.
Od kakovostnega upravljanja podatkov do dobre poslovne analitike in poročanja ni več daleč. GDPR je torej priložnost, motiv, da podjetje naredi korak naprej, korak k boljši izrabi podatkov in boljšim poslovnim odločitvam. Te pa navadno ustvarjajo večji dobiček, mar ne?