Podjetja se navadno najprej začnejo posluževati Excela, nato začnejo pivotirati oz. uporabljati OLAP kocko, včasih se tudi lotijo projekta programiranja. Pri tem so prepričani, da jim je na novo zaposleni informatik naredil analitiko po lastni meri. In ker je tudi osnovna analitika nadgradnja prejšnjega stanja, so podjetja hvaležna za te informacije, na podlagi katerih se nato odločajo in verjamejo, da svoje poslovanje dobro obvladujejo. Pa ga res?
V dobi velikih količin podatkov, ki so shranjeni na različnih lokacijah, se pojavlja že stara in znana težava dostopnosti podatkov. Ali so podatki dostopni tistim, ki jih potrebujejo? In ali so dostopni dovolj hitro, da lahko odgovorni oblikujejo fleksibilen in časovno ustrezen odgovor na spremembo na trgu? Težavo predstavlja tudi interpretacija podatkov iz različnih virov. Podatki iz različnih virov so lahko enaki in združljivi in pomenijo isto, ali pa tudi ne (npr. prihodek v eni bazi lahko vsebuje DDV, v drugi pa ne). Kljub splošnemu prepričanju o optimalnosti poslovanja se po podrobnem pregledu izkaže, da stanje še zdaleč ni tako.
V današnjem času je pregled nad poslovanjem nujen element za vsako poslovno odločanje.
Poiščite prave povezave med podatki
Pri razdrobljenosti podatkov v različnih podatkovnih skladiščih je skoraj nemogoče prepoznati povezavo med podatki, kaj šele, da bi ugotavljali, kako ena stvar vpliva na drugo, če sploh, in obratno. Iz tako okrnjenih podatkov oz. nabora podatkov pa težko izluščimo kvalitetno informacijo, ki jo vodstvo potrebuje pri odločanju. Pri tem sprejmemo kompromis, da informacija, ki smo jo pridobili, velja samo pod določenimi pogoji, ki pa se v realnosti redko pojavijo. Na podlagi te informacije pa se podjetje usmerja in zato nemalokrat tudi zaide.
Vsi zgoraj našteti načini za analizo, vključno z večino lastnih analitik, uporabljajo standardno linearno metodo za pregled nad poslovanjem. Naprednejša rešitev Qlik Sense ima vgrajen asociativni model prepoznave povezav med podatki. Seveda je končna informacija še vedno odvisna od kvalitete in količine vključenih podatkov, zato moramo premisliti, katere podatke bomo vključili v analizo. Tu je potrebno omeniti trend vključevanja podatkov iz zunanjih virov, kot je npr. internet. Vendar je zaradi združevanja podatkov iz različnih virov na enem mestu pridobljena informacija veliko bolj točna in pregledna, poleg tega pa s seboj pripelje tudi razumevanje, zakaj je takšna, kot je.
Z napredno poslovno inteligenco lahko naredimo še več. Lahko redno preverjamo, ali je naše podjetje na poti k zastavljenim ciljem, in sproti popravljamo napake in odstopanja. Zato ne izgubljamo dragocenega časa, prav tako pa tudi ne plačujemo drago za napake. Lahko natančno analiziramo, kaj vpliva na naš dobiček. Z natančnim pregledom zaznamo področja in produkte, v katere se splača vlagati, in v katere ne, pa tudi katere prodajne poti so učinkovite in s katerimi le zapravljamo čas.
Z vključenim pravim naborom podatkov je tako informacija točnejša, odločitev pravilnejša, pregled nad poslovanjem pa celovit. S sprotnimi posodobitvami odločevalec v vsakem trenutku dostopa do analiz v realnem času, z naprednejšo tehnologijo pa so mu na voljo kjerkoli in kadarkoli tudi preko tablice ali telefona.
