Forum poslovne analitike je za nami in na njem je bilo predstavljenih veliko zanimivih tem. Bi pa tokrat, kakor je rekel Paul Rooijmans v uvodnem predavanju, zamenjal naša privzeta »očala« in na tematiko poslovne analitike in podatkov pogledal iz drugega zornega kota.
Poslovna analitika je močno vpeta predvsem v poslovno-finančni svet, in zato ni nenavadno, da je bilo največ poudarka na forumu namenjeno prav temu. A v proizvodnjih podjetjih se podatki ne nahajajo le po pisarnah finančnih planerjev in managmenta, temveč jih je veliko (če ne celo veliko več) v samih proizvodnih obratih. Današnji moderni stroji »bruhajo« tone podatkov, ki pa večinoma neulovljeni izpuhtijo ali skladiščeni čakajo na boljše čase. Hkrati pa je danes možno starejše stroje, zahvaljujoč IoT preporodu, relativno enostavno in cenovno ugodno opremiti s »pametjo«, da tudi ti postanejo t.i. »bruhalniki« podatkov.
Seveda se tudi sam strinjam z udeleženci foruma, da podatki sami po sebi ne prinašajo poslovne prednosti, in da je zajemanje podatkov, ali opremljanje strojev, samo zato, da bi imeli več podatkov nesmiselno. A to ni presenetljivo ali kaj novega. Tudi v poslovno- finančnem svetu je golo nabiranje podatkov nesmiselno.
Vse se mora začeti s pravimi vprašanji.
Podobno kot v »tipični« uporabi poslovne analitike, ko se sprašujemo, kam odteka denar, kje je uporabljen smiselno, koliko še imamo sredstev, kako naj jih razporedimo,… si je potrebno tudi v proizvodnji postavljati podobna vprašanja.
Vprašanja kot so; kako izkoriščene imam stroje, ali potrebujem novega, bi lahko z enako ekipo (strojev, orodji, ljudmi) zadostil povečanju naročil, kdaj se mi bo stroj pokvaril, zakaj prihaja do izmeta in ali ga lahko preprečim, so tolerančne meje postavljene pravilno, so ljudje razporejeni na prava mesta, so nastavitve strojev najbolj optimalne … Žal pa je še vedno veliko odgovorov na njih prepuščena sklepanjem in »izkušnjam« poslovodij in delavcev.
Se pa večina odgovorov skriva zakopanih globoko v »strojnih« podatkih, in lahko igrajo ključno vlogo pri optimizaciji in zmanjševanju stroškov podjetja. To je imel v mislih tudi Thomas Zimmermann iz podjetja BSH s svojo trditvijo »data is the oil of the future«. Zaveda se, da klasični pristopi »trail and error«, ko inženirji in tehnologi poizkušajo z opazovanjem optimizirati procese niso več zadostni in predvsem učinkoviti. Relacije so postale prekompleksne, konkurenca prevelika in izgubljene priložnosti prevelike.
Vendar vse le ni tako črnogledo. Postopoma proizvodna podjetja (tudi slovenska) le vstopajo s podatki iz proizvodnih delavnic v BI orodja (kot npr. Qlik Sense), kjer jih lahko vizualizirajo, obdelajo, predvsem pa si s njihovo pomočjo, morda celo prvič, odgovorijo na vsa ta pereča vprašanja.
Veseli smo, da jim z našo ekipo lahko pri tem pomagamo, in da skupaj z njimi odkrivamo velike potenciale, ki so se dosedaj skrivali. Več o razvojno-raziskovalnemu projektu analitične platforme za krmiljenje t.i. pametne proizvodnjeprojektu s podjetjem BSH si lahko preberete tudi v članku, ki je bil objavljen v Financah.
