Je najboljši plan res tisti, ki je najbolj podroben in ki upošteva vse mogoče situacije in naj bi nas pripravil na »vse«, kar se lahko zgodi? Ali mogoče tisti, ki nam omogoča hitro prilagoditev na spremenjene okoliščine  in če je potrebno tudi na enostavno spremembo planskih vnosov v celoti.

Enostavnost in fleksibilnost sta moja izbira pred detajlirano drobitvijo in razvejanim »mapping-om«.

»Rolling forecast« je prilagodljiva tehnika napovedovanja, ki je v trenutnem turbolentnem obdobju zagotovo močna prednost tistih podjetij, ki so to že implementirala v svoje poslovne procese.

Ne samo, da so se lahko bolje in hitreje odzvala na vse spremembe, tudi interno so finančne oz. kontrolniške ekipe pod manjšim pritiskom in časovno učinkovitejše.

Članek Accountancy Today: A new reality…  zelo enostavno, jasno in nazorno razloži, kaj se v trenutnih razmerah dogaja finančnim direktorjem oz. ekipam finančne ali kontrolniške službe.

Doživljajo velike pritiske in zahteve za korekcijo letnih planov, še prej za prilagoditev kratkoročnih (prodajnih) napovedi, pri čemer naj bi upoštevali tako optimistične kot pesimistične scenarije (pa še vse vmes).  Seveda je rok za popravke ponavadi že »včeraj«.

Tudi številni pogovori in sestanki s člani teh ekip, tako iz večjih kot manjših, bolj ali manj uspešnih podjetij, ki sem jih v preteklem letu opravil, to potrjujejo.

Zakaj?

Ker jih še vedno velika večina plane in napovedi dela bolj ali manj ročno, največkrat kar v nepovezanih Excel tabelah.

Takšne plane (zaradi procesa, ne zgolj zaradi oblike) pa je zelo težko popravljati hitro in ažurno. Nevarnost napake je ogromna, že samo ena pa je dovolj, da povzroči resne in nezaželene poslovne učinke. Pritisk na planerje je zato ob »ročnem« replaniranju ali potrebni korekciji vsled gospodarskim razmeram, še višji.

Poglejmo konkretno o čem govorim  

Že manjši popravek na prodajni napovedi (npr. zmanjšanje prodaje v enem tržnem segmentu za nekaj procentov v Q2), vpliva na spremembo napovedi nabave, nato proizvodnje, morda plana zasedenosti resursov (človeških kot strojnih). Na koncu to (lahko) vodi v pomembno korekcijo finančnih napovedi in izkazov.

Ali ni zato (za varnost, če ne že zaradi hitrosti in učinkovitosti) bolje imeti avtomatiziran, programsko podprt proces, kjer se popravek v zgornjem primeru avtomatsko in v realnem času osveži po celotnem planu. Hkrati pa zavoljo povezane analitike tudi opozori na morebitne spremembe ključnih KPI-jev? In to ne le po kratkoročni napovedi, temveč tudi po dolgoročnem planu oz. projekciji za 3, 5, 10 let?

»Da, res je bolje«, je moj zadnji odgovor, kajti najboljši ničesar ne prepuščajo naključju.

Pravilno, smotrno in odgovorno je na krize biti pripravljen s sodobno analitiko in fleksibilnim finančnim planom.

Ne spreglejte sorodnih člankov