Uvodno predavanje je odprl Paul Rooijmans iz nizozemskega podjetja Lynxx. Predstavil nam je s kakšnimi primeri se srečujejo, na kakšen način razmišljajo o problemih in kako je bistveno, da smo pri vsem skupaj kreativni in znamo pogledati na izzive in vprašanja skozi »podatkovna očala«. Zanimivi projekti, ki jih je izpostavil so npr. kako so s pomočjo podatkov iz kavnih aparatov prišli do informacij o tem kje in kdaj se zadržujejo zaposleni v poslovni stavbi ali kako se da na podlagi podatkov iz detektorja dima, ki meri tudi stopnjo ogljikovega dioksida v prostoru, izračunati koliko ljudi je sedelo v prostoru in koliko časa.
Ključno sporočilo je bilo, da so podatki in informacije vsepovsod, le vidimo jih ne. To pomeni, da je potrebno razvijati kreativnost in domiselnost v pridobivanju podatkov ter njihovi reuporabi.
Sledila so predavanja o odličnih praksah slovenskih podjetij. Predstavljene so bile različne prakse dela s podatki v podjetjih. Kako se spopadajo s podatki, katera orodja uporabljajo in v katero smer se pomikajo.
Thomas Zimmermann iz podjetja BSH je s trditvijo “data is the oil of the future” lepo pojasnil pomembnost podatkov za razvoj in rast podjetja. Zato tudi meni, da se bo v prihodnosti zaposlovalo manj inženirjev in vse več matematikov. Pri tem velja omeniti, da s podjetjem BSH že sodelujemo na razvojno-raziskovalnemu projektu analitične platforme za krmiljenje t.i. pametne proizvodnje – kjer s pomočjo napovedne analitike in povratne zanke rešujemo problematiko nazarske proizvodnje hišnih aparatov. Več o tem projektu si lahko preberete tudi v članku, ki je bil objavljen v Financah.
Jože Dedič iz podjetja Cosylab je izpostavil, da je velik izzv za analitiko pri njih konstantna organska rast podjetja in je zato celostno razmišljanje par korakov vnaprej pri vzpostavitvi podatkovne arhitekture ključno. Poudaril je tudi pomembnost medoddelčnega sodelovanja, ki ga mora zahtevati in podpirati vodstvo. In da mora v podjetju obstajati »centralna sila«, ki razume celotno sliko in ki poveže oddelke med seboj.
Marko Božnik iz Big Banga je predstavil kako so v enem letu transformirali njihov pristop k analitiki, prešli oz OLAP preglednic in Excela k analitičnemu orodju za vizualizacijo podatkov in si tako močno razširili pregled nad celotnim poslovanjem. Med debato o analitičnih orodjih in rešitvah, pa se je med udeleženci porajalo tudi vprašanje o orodjih za poslovno planiranje, saj večina uporablja za ta namen še vedno Excel, a imajo težave s količino teh tabel, njihovo konsolidacijo in sledljivost spremembam. No tukaj pa vam lahko ponudimo rešitev, ki jo bomo predstavili na poslovnem zajtrku na temo planiranja 20. aprila 2018 v Austria Trend Hotelu. Na zajtrku bomo govorili o temeljnih elementih kakovostne informacijske rešitve planiranja (celovitost, razširljivost, skalabilnost, cenovna učinkovitost in optimalen čas do uvedbe).
In če se vrnemo na Forum poslovne analitike.
Pomembna novost letošnjega foruma so bila tudi delovna omizja, kjer smo diskutirali o izzivih pri implementaciji in uporabi poslovne analitike ter o kompetencah ljudi. Udeleženci so tako delili svoje izkušnje pri delu s podatki in tako še nadgradili znanje o poslovni analitiki. Večkrat izpostavljeni izzivi med udeleženci so bili: čas, volja do učenja, odprtost do sprememb, komunikacija s sodelavci, razumevanje vsebine, znanje o orodjih, ažuriranost podatkov, podpora vodstva, zaupanje v podatke.
Osrednja tema in rdeča nit Foruma je bilo postavljanje pravih vprašanj. Poslovna analitika se namreč začne z vprašanji, za odgovor nanja pa seveda potrebujemo podatke. A ti brez ustreznega vsebinskega okvirja ne bodo povedali veliko. Odziv na omizjih je pokazal, da se slovenska podjetja in njihovi zaposleni tega zavedajo.
Forum poslovne analitike je potrdil konkretne premike in predvsem izpostavil operativne rešitve, ki jih gospodarstvo išče na tem področju.
