Usoda proizvodnega podjetja je odvisna od rentabilnosti proizvodnje. Rentabilnost je odvisna od planerja. Ko se zlomi planer, se zlomi podjetje.

Delo planerja je izjemno stresno.

Dela po 10 ur na dan. Vedno je v pripravljenosti. Ob vsaki spremembi mora prilagoditi plan, ujeti rok, odpraviti napake. Ko jih odpravi, se pojavijo nove. Dela z Excelom, ki nikoli ni bil namenjen za planiranje. Planerji so ljudje z dolgoletnimi izkušnjami, njihovega dela ne more opravljati nihče drug. Če jih za trenutek ni, se nakopičijo zastoji, zamude, napake v porabi materiala. Učinkovitost in donosnost padeta.

Ti ljudje so ponosni na to, kar zmorejo. Delajo zagnano – dokler ne izgorijo.

Ko se to zgodi, smo prisiljeni razmišljati o menjavi ali pomoči. Leta dolgo traja, da se na novega človeka lahko zanesemo, kot smo se na starega. To so leta znižane donosnosti, leta napak, zastojev in nižjega ugleda pri strankah. Če sploh preživimo do takrat.

Rešitev je v digitalizaciji, kajne?

Ne, ni.

Če računamo z žepnim računalnikom namesto s svinčnikom in papirjem, gre lažje. A rešitev ni v hitrejšem tipkanju števil. Rešitev je, da računalnik zmnoži števila namesto nas.

Le digitalizacija procesa oz. nakup produkta, ki bo zamenjal Excel, ni dovolj. Čeprav bo to nedvomno odpravilo nekatere težave, ki jih prinašata papir in Excel, bo glavnina težav ostala.

Bo digitalizacija odpravila težave z verzijami? Da. Bo odpravila težave s povezljivostjo z ERP sistemom? Verjetno. Bo aplikacija specializirana za planiranje? Bolj kot Excel že. Ampak, bo zato planer razbremenjen?Najverjetneje ne. Kupili smo mu boljše orodje, delo pa mora še vedno opraviti sam.

Ključen cilj je razbremeniti planerja.

Novo orodje planiranja, ki ne zadovolji tega cilja, je le nova svetleča stvar brez dodane vrednosti. Izguba denarja. Ohranitev vseh tveganj za proizvodnjo in podjetje.

Planerja je treba podpreti predvsem tam, kjer izgublja največ časa. Tam, kjer je največ stresa.

Avtomatizirati je treba procese, ki povzročajo planerjem največ težav in največjo izgubo časa.

Prva naloga: preverjanje napak.

Vsak izkušen planer večino časa preverja. Porabi trenutni plan preveč materiala? Sem pravilno razporedil faze? So vsi nalogi znotraj rokov? Sem kaj spregledal?

Te napake imajo v proizvodnji ogromno teže, zato jih planerji nenehno preverjajo. Ker pa je podatkov ogromno – odvisnosti med njimi pa še več – je to proces, ki jemlje do 50 % planerjevega časa in ustvarja največ stresa. Kaj, če sem se zmotil? Preverim še enkrat? Ne, nimam več časa.

Preverjanje napak je treba avtomatizirati. Planer mora na vsakem koraku v hipu vedeti, ali je plan učinkovit in izvedljiv. Vnaprej mora biti opozorjen na morebitne težave. Recimo, kje bo zmanjkalo materiala, kje lahko zamudi rok.

Druga naloga: groba razporeditev plana.

Vsi poznamo Paretovo pravilo. 80 % časa bomo potratili za delovne naloge, ki le 20-odstotno vplivajo na učinkovitost proizvodnje. So pretežno rutinski in sledijo predvidenim vzorcem planiranja. Prav ti nalogi po nepotrebnem obremenjujejo planerja, ki bi moral večino časa posvetiti preostalim, pomembnejšim 20 %. Tu se zgodi večina napak.

In prav teh 80 % dela lahko avtomatiziramo.

Veliko pomislekov sem slišal od ljudi, ki trenutno še planirajo ročno. “Ne verjamem, da lahko program pokrije vse primere, vse robne pogoje, vse izjeme”. Verjetno res ne vse. Vsaj ne takoj. A tudi ljudje smo zmotljiva bitja, daleč od popolnosti. Ko bo sistem avtonomne vožnje pri avtomobilih dozorel do te mere, da bomo lahko odpravili 80 % vseh smrtnih žrtev na cestah, bomo še vedno vztrajali pri ročni vožnji, ker sistem ne odpravi vseh 100 % žrtev? Noben projekt ne bo pokril vseh vaših posebnosti v prvi fazi. A vseeno vam lahko odnese 80 % monotonega dela, kjer se zgodi največ napak.

Razbremenitev planerja olajša delo vsem.

Brez napak v planu bo proizvodnja tekla bolj gladko in brez zastojev. Prodaja bo imela natančnejše informacije o rokih izdelave. Podjetju bo omogočena hitrejša rast. Planiranje bo lažje, tudi če se poveča število izdelkov ali dodamo nove linije. In ne bo nevarnosti, da planerju enostavno zmanjka moči in časa, da ustvari plan, ki bo steber donosne proizvodnje.

Kakšne so vaše izkušnje?

Še posebej, če prihajate iz proizvodne panoge:

• Se tudi vam zdi, da so planerji preobremenjeni?
• Kaj bi jim lahko najbolj olajšalo delo?
• Kje vidite nevarnosti, če se planerja ne razbremeni?

Blog je objavljen kot Linkedin članek na profilu Marka Zadravca.

Ne spreglejte sorodnih člankov